nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Odmik od predpisane krščanske ikonografije je v zgodovini umetnosti povzročil večji manevrski prostor za izražanje osebnih videnj. V 20. stoletju so umetnostni teoretiki iskali duhovnost predvsem v »mentalnih pokrajinah« nekaterih abstraktnih slikarjev (Kandinskega, Kleeja, Mondriana, Mirója, Rothka, če jih naštejemo nekaj), ki so moč tradicionalnih simbolov figuralike, značilnih še za romantiko in simbolizem, zamenjali za neposredno izlivanje barv in nepredmetnih kompozicij, izhajajočih iz globljih človekovih plasti. Enkratnost pa je v ostajanju v - sicer pomensko skrajno razrahljanem - figuralnem podajanju svojih zgodb, kjer s številnimi ponavljajočimi se elementi (angeli, živali, človek, objemajoči se pari) izpoveduje lastno, k duhovnosti naravnano poetiko in ustvarja osebne simbole.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani