nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nekaj zvočno zadušenih akordov in nezvenečih tonov je, skupaj z občasno težnjo k intonančni nestabilnosti, ustvarilo vtis interpretacijske površinskosti, ki pa se je kmalu sprevrgel v svoje nasprotje.
Da bi razumeli genialnost Eliota Fiska, v ameriški Philadelphiji rojenega interpreta, enega največjih in najbolj nadarjenih kitaristov našega časa, kot ga je z vso avtoriteto označil njegov učitelj, kitarski velikan Segovia, se moramo preprosto pustiti zapeljati. Razlika med Fiskom in izvajalci, ki prisegajo zgolj na tehnično in zvočno popolnost, je pravzaprav razlika med ortodoksno izvajalsko objektivnostjo polpretekle dobe in vedno bolj prevladujočo novodobno zahtevo po umetniški odprtosti, pristnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani