nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:



Lahko ga je razumeti tudi po logiki skupinskih interesov ali česa podobnega; mogoče se motim, toda po spominu se mi zdi, da na TV ob novoletnem naštevanju slovenskih literarnih »stebrov« 20. stoletja med liriki ni bilo slišati niti za ali med pripovedniki za (Prežiha ne kaže v zvezi s temi izrekanji niti omeniti), vsaj polovica ponujenih imen pa je bila - recimo - iz zadnje četrtine stoletja ali pa iz enega od obstoječih literarnih krogov.

Lahko je generacijsko vasezagledanost razumeti tudi iz strokovne površnosti: po literarnozgodovinski matriki vztrajno tiščimo v 19. stoletje, in vendar je Visoška kronika, ki velja za enega naših temeljnih romanov, izšla šele 1919, torej proti koncu prve četrtine prejšnjega (20.) stoletja, in literarnozgodovinsko podcenjeni »raumroman« Izza kongresa, s katerim je avtor uvedel v slovensko književnost popolnoma nov tip romana, celo zaznamovalnega za 20. stoletje, tudi že v letih 1905-1908.

In končno jo je lahko razložiti tudi z vidika reverzibilnosti oziroma zamenjalnosti ideološkega ali kar političnega ter literarnega, pri čemer spet deluje logika perspektive: vključenost aktualnih zunajliterarnih vprašanj v literaturo deluje v končni oceni ali videnju seštevalno; v 19. stoletju je takšna narodnostna misel in ustrezen angažma umetnosti, kasneje liberalno-klerikalno ali socialnokritično merjenje (kje je na primer danes Sardenko, ki je bil ob začetku stoletja za poseben krog javnosti velika pesniška zvezda?); zadnjih petdeset let pa je bilo kurantno knjižno blago na trgu tisto, ki je dražilo z značilno politično ali vsaj ideološko disidenco; ker te možnosti v prvi polovici stoletja ni bilo, imajo danes prednost pri uvrščanju na različne literarne topliste pač avtorji iz druge polovice stoletja (da ne bi kdo očital natolcevanja in sprenevedanja: tudi sam sem prišel leta 1969 - celo kot edini - po takšni, bolj ali manj aktualistični logiki z neko svojo radijsko igro v reprezentativni Reclamov vodnik po radijskih igrah, pa nisem o svojem izdelku nikoli imel visokega literarnega mnenja - šlo je pač za feljtonističen odziv na eno od moralnih popačenj tistikratne družbe oziroma ugovor zoper neskladje med besednjakom in odločanjem družbe; bilo je že dotlej kar nekaj boljših slovenskih avtorjev, toda za tako imenovano Evropo je pač bila moralka izza »železne zavese« zanimivejša od solidne literature).


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA