nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Moj problem je velika zadržanost do priložnostnega presojanja za nazaj in še bolj do napovedovanja za naprej. Zlasti prvo sicer ni v korist (literarnemu) zgodovinarstvu; prav nekaj zadnjih »bilančnih« anket o slovenski književnosti pa me znova prepričuje, da takšno početje pravzaprav ni historiografska reč, temveč prej možnost posrednega izražanja aktualnega literarnega, tudi tržnega elitizma in generacijskega egocentrizma (tisto o različnosti okusov puščam ob strani kot aksiomatično oziroma neizogibno).
Generacijski egocentrizem je seveda lahko posledica perspektive, po kateri so bližnje stvari večje in oddaljenejše manjše; kako si sicer pojasniti, da v eni od teh anket med desetimi najboljšimi slovenskimi romani iz tega stoletja prevladujejo po izbiri deseterice večjih ali manjših poznavalcev besedila živečih piscev, en avtor celo z dvema, da pa med njimi ni ne Prežiha, ne (ki je vendar tri svoje najboljše pripovedi napisal v tem stoletju), ne Kranjčevih
Stricev in podobno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani