nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pravzaprav so ognjeni lasje, svetel glas in topel nasmeh Nece naravnost nespodobno kvarili ubrano, duha morečo turobnost nastopajočih, ki so v zlovešči intonaciji, mrtvi odrski govorici in togi drži »urbi et orbi« sporočali velike, težke in usodne misli o tem, kako strašna je vendar starost. in golota odra, tišina, v kateri so drsajočih korakov spreminjali svoje položaje, preden so spet kaj rekli, so me prestavili v privid sveta potujočih trupel, bitij, ki so že bolj onkraj kot tukaj.
V nekem trenutku, ko sem podvomila o objektivnosti svoje presoje, sem šla vprašat mamo, ki je tudi gledala prenos, kako se ji zdi, kaj pravi na to, kar vidi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani