nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Če je Almodóvar vedno veljal za režiserja s smislom za feminilno emocijo, je Vse o moji materi njegov dokončni spomenik ženski oziroma, kot pravi zaključni napis, »posvetilo Bette, Geni Rowlands in Romy ter vsem ženskam, ki so na platnu upodobile igralke«. Vloge pričujočih igralk pri Mankiewiczu (Vse o, 1950), Cassavetesu (Premiera, 1976) in Zulawskem (Pomembno je ljubiti, 1975) seveda še zdaleč niso edine, le režiserju so se v spomin vtisnile kot najbolj avtentične. Prav avtentičnost je najbolj bizaren ali vsaj nenavaden vidik Almodóvarjevega filma, ki kulminira v gledališkem monologu - improvizaciji transseksualca Algrada ( Juan); med vsemi igralskimi nastopi je nedvomno najbolj avtentičen, saj je spontan in prihaja iz srca, toda ko govori o kreiranju svoje popolne ženske podobe, govori o stroških plastičnih operacij, ki so ga iz moškega spremenile v žensko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani