nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pesem nas - s svojo neukročenostjo in lepoto - zapelje: imenuje tisto, kar nam je najbliže in nas blodno privlači, dokler v risu izrečenega ne zdrsnemo skozi smisel znanega v surovost zamolčanega.
Surovost zamolčanega je pokrajina, kjer je zaman vsak naš trud in naprezanje, pokrajina onstran volje in samovolje, pokrajina, kjer se izdihamo v bistrino Drugega. V Sibiriji (ali pa na Labradorju) nismo »nikomur več ne par ne gospodar ..., onkraj vse lepote in resnice« smo »preobraženi v dihanje lisice, zdaj v rjasto in zdaj v srebrno stvar.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani