nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Če so bile to nekoč, se pravi v dolgih letih po ustanovitvi, nagrade, ki so jasno sporočale, kdo je kdo v živem panteonu republiške umetnosti, zatem pa, ne tako davno nazaj, kdo je tisti, ki je najprimernejši, da - seveda ob svojem lastnem umetniškem spričevalu - odjemlje grehe režima, potem so Prešernove nagrade danes, v poosamosvojitveni državi, nekaj takega kot patiniran nacionalni kulturni marketing, pri katerem je treba paziti samo na to, da ne pride do zamenjave med izvrstno delikateso in suho robo. Prešernove nagrade, četudi v okviru poosamosvojitvene zakonodaje urezane na novo, so relikt preteklosti v toliko, kolikor ob njih še zmeraj sveto verjamemo, da so resnični in pravični odraz najvišje umetnosti in zadenejo najboljše umetnike v državi. In se temu primerno zasebno razburjamo, javno polemiziramo in po tihem ne privoščimo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani