nova beseda
iz Slovenije
Oxfordova enciklopedija umetnosti, poved v sobesedilu:
Iz njihovih del je Aristotel izpeljal zelo vplivno definicijo tragedije, ki jo je zapisal v Poetiki (4. stoletje pr. n. š., sl. 1959): "Tragedija je umetnina, ki posnema resnobno in zaokroženo dejanje primernega obsega v olepšani besedi (in sicer v posameznih delih z različnimi okrasi) v obliki dramske dejavnosti, in ne v pripovedi, in ki z zbujanjem sočutja (éleos) in strahu (phóbos) doseže očiščenje (katharsis) takšnih občutij." (Poetika, prev., CZ, Ljubljana, 1982) Aristotel je opazil, da protagonista zapelje v usodno nesrečo njegova hamartija (hamartia, usodna zmota), ki ima pogosto obliko hubrisa (pretiranega ponosa in trmoglavosti), zato ga kaznujejo bogovi ali usoda. Tragični učinek je običajno odvisen od našega zavedanja protagonistovih dejanskih ali potencialnih občudovanja vrednih lastnosti, ki so v neizogibni katastrofi deležne uničenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani