nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
Čeprav je Descartes v svojem razpravljanju kljub podrobnostim, ki jih navaja, še vedno razmeroma splošen, je gotovo, da opisuje večglasni kontrapunktski stavek in da so njegova pravila komponiranja pravila kontrapunktske teorije, kot jo v taki ali drugačni obliki lahko vidimo v traktatih od poznega 15. stol., npr. od razprave De contrapuncti J. Tinctorisa dalje. Vendar pa štiriglasni stavek, ki ga z ločevanjem funkcij posamičnih glasov Descartes opisuje, ni najznačilnejši glasbeni stavek na začetku 17. stol. polpreteklega obdobja, se pravi sredine in druge pol. 16. stol., pozne renesanse, katere zvočni ideal, viden v mnogih kompozicijah časa, je bil izenačenost posamičnih glasov v homogeno celoto. Domala vse, kar je v sklopu kompozicijskih vprašanj opisano v Kompendiju, je bilo v razvoju polifonije doseženo najkasneje v prvi polovici 16. stol., se pravi skoraj stoletje pred Descartesovim časom, nekateri v Kompendiju omenjeni kompozicijski postopki pa so bili preseženi že v zgodnjem
16. stol.; tako npr. omejitev subjekta na tenor, ki je bila v glasbi živa zlasti na sredini in v drugi pol. 15. stol.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani