nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
Čeprav ta Descartesov razmislek ni širše izpeljan, je pomenljiv, saj razkriva njegov pogled na glasbo in kaže, da si je tonsko gradivo kompozicije predstavljal kot njeno bistvo določujočo substanco.
Descartesovo razpravljanje o heksakordih potrjuje misel, da so se zvišani ali znižani, se pravi zunaj uveljavljenega tonskega sistema, skušali razumevati tudi v smislu prestavljanja heksakordov na druge, npr. d, e, b itd. Descartes takoj v nadaljevanju (10.29) trdi sicer ravno nasprotno, namreč, da zvišanje tona še ne pomeni spremembo heksakorda, vendar prizna, da v trenutku pisanja s snovjo ni toliko seznanjen, da bi se ji lahko posvetil. Vprašanja, ki bi jih mogel tu načeti, so v zgodovini glasbene teorije zapletena vprašanja, zadevajoča pojem " ficta", tj. vprašanja netranspozicijskega višanja ali nižanja tonov kompozicije, zasnovane sicer v mejah uveljavljenega tonskega sistema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani