nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
Da so konsonance, večje od oktave, sestavljene iz oktave in neke druge, od oktave manjše konsonance, je po Descartesu razvidno iz njegove prve izpeljave, po kateri je katero koli konsonanco, večjo od oktave, mogoče dobiti tako, da se zgornjemu tonu danega intervala, manjšega od oktave, "doda" oktava, se pravi, da se razpolovi: 2/3 strune, ki zvenita nasproti celi struni kvinto više, se delita na polovico, in kar ostane, 1/3 strune, zveni v resnici za oktavo in kvinto više od cele strune. V tem, da se oktava na drugačen način sestavlja z drugimi konsonancami kot vse ostale konsonance, vidi Descartes njeno posebnost: če se oktavi doda oktava, nastaneta dve oktavi; če pa se na podoben način združita dve kvinti, nastane povsem drug interval, velika nona: (3/2)2 = 9/4. Možnosti sestavljanja z oktavo, dodajanja oktave drugim konsonancam, napeljejo Descartesa k drugi izpeljavi konsonanc; v tej izpeljavi so vse, z delitvijo strune doslej že izpeljane
konsonance, manjše od oktave, združene najprej z eno, nato z dvema oktavama in poimenovane kot enostavne konsonance, sestavljene prve konsonance in sestavljene druge konsonance, pri čemer se, kot je razvidno iz tabele (6.4), izhodiščni ulomki delijo najprej z 2, nato s 4.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani