nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
Očitno je, da se opisano - še najbolj je podobno vzorčnemu, celo šolskemu primeru dosledno simetrično izpeljane kompozicije - ne sklada z glasbo, ki jo predvideva in na katero se nanaša predzadnje, o kompozicijskih vprašanjih razpravljajoče poglavje Kompendija: štiriglasne polifone kompozicije, grajene s postopkom imitacije, nikakor niso bile členjene v skupine iz po dveh in dveh ali štirih in štirih menzurnih oz. oblikovnih enot. Ne glede na to je oblikovna ureditev, kot je v obravnavanem odlomku opisana, v Descartesovem času obstajala, zlasti med plesnimi in s plesom povezanimi žanri, čeravno ni bila splošna lastnost glasbe. Ker izgleda Descartesov opis na prvi pogled kot opis strogo periodične gradnje, značilne med drugim zlasti za pozno 18. stol., se je pojavila misel, da je eden od zgodnjih, če ne najzgodnejši primer njene teoretične obravnave, kar bi pomenilo, da je bil Descartes s svojo mislijo poldrugo stoletje pred svojim časom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani