nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
Samostojna in zaključena časovna enota, ki bi sestajala iz petih krajših časovnih enot, po Descartesu razen v nekaterih posebnih primerih, omenjenih na koncu poglavja, ni sprejemljiva. Omenjeni razmerji 2:1 in 3:1 sta možni tako zaporedno - tonu, ki ima tri dobe, bi npr. lahko sledil ton, ki ima eno dobo, ali pa sočasno, kar bi pomenilo tri enako dolge v enem glasu nasproti enemu samemu tridobnemu tonu v drugem. Ob tem Descartes jemlje za samoumevno, da se ob ustreznem množenju razmerje samo v bistvu ne spremeni, se pravi, da je obe možni razmerji (2:1 in 3:1) mogoče množiti z dve, in mislimo si lahko, čeprav Descartes tega ne omenja, da tudi s tri, saj dopušča Descartes v pogledu trajanja tonov tudi razmerje 3:1.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani