nova beseda
iz Slovenije
René Descartes: Kompendij o glasbi, poved v sobesedilu:
V drugem metodološkem "pravilu" Razprave Descartes ugotavlja, da je treba vse zapleteno razstaviti na preprosto; v tretjem govori o tem, da je pri razvijanju misli in spoznanj treba začeti z najenostavnejšim in se le postopoma vzpenjati k bolj zapletenemu; v nadaljevanju pa oriše, kako so dolge geometrične izpeljave in dokazi vzbudili v njem predstavo, da je vsako človeško spoznavanje in znanje podobno geometričnemu: tudi najbolj zapleteni geometrični dokazi temeljijo le na zelo preprostih, jasno razvidnih in zato nedvomnih spoznanjih, pri čemer je jamstvo njihove pravilnosti pravilnost vsakega posamičnega koraka v izpeljevalnem postopku; in na enak način je mogoče priti do preverljivo pravilnih spoznanj tudi na drugih področjih. Ob teh izjavah si ni težko predstavljati, da se je mlademu Descartesu zdela glasba in vse, kar je vedel in prebral o njej, močno zapleteno, da pa je hkrati verjel, da je komplicirani ustroj glasbe mogoče razumeti, razložiti in
zvesti na nekaj osnovnih principov. Poskus to izvesti, videti glasbo kot zapleteno, vendar na nekaj najosnovnejših principih temelječo danost, je privedel do filozofovega prvenca, Kompendija o glasbi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani