nova beseda
iz Slovenije
George A. Kennedy: Klasična retorika ter njena krščanska tradicija od antike do sodobnosti, poved v sobesedilu:
Po njegovih besedah navajajo, da naj bi govornik začel s proemijem [prooímion] ali uvodom in nadaljeval z diégesis ali prikazom, temu pa naj bi sledile priče, dokazi in verjetnosti. O Teodorju iz Bizanca, tudi enem od piscev priročnikov, Sokrat pravi, da je njegova delitev govora med drugim vsebovala pístis in epipístis ali dokazovanje in potrditev dokazov, ki sta jima sledili zavrnitev [élenkhos] in potrditev zavrnitve [epexélenkhos]. Sokrat ironično trdi, da sta Tejzias in Gorgias pokazala, koliko pomembnejše je verjetno od resničnega, majhne stvari sta lahko sprevračala v velike, velike v majhne, nove v stare, stare v nove ter bila zmožna poljubno dolgo razpravljati o čemer koli. Takšen način razširitve Sokrata spomni na vprašanje sloga, zato v nadaljevanju navaja kategorije dikcije, ki so jih opredelili Polos, Likimnij in Protagora.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani