nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Otroška ali posvetna duša; animira jo naivna radovednost, je neznansko začudena vpričo vsakega instrumentiranega pojava, igra se Fiziko, da bi se razvedrila, da bi imela izgovor za resen pristop, z veseljem sprejema zbirateljske priložnosti, je pasivna celo v radosti mišljenja.
Profesorska duša; je vsa ponosna na svoj dogmatizem, negibna v svoji prvi abstrakciji, se celo življenje opira na šolske uspehe svoje mladosti, vsako leto pripoveduje o svojem védenju, vsiljuje svoje dokaze, vse v deduktivnem interesu, tej tako udobni podpori avtoritete, podučuje svojega služabnika, kakor je počel Descartes, ali poljubnega meščana, kot to počne visokošolski učitelj.1
In končno, duša, ki trpi abstrakcije in iskanja kvintesence, boleča znanstvena zavest; vedno prepuščena nepopolnim individualnim interesom igra pogubno igro mišljenja brez trdne eksperimentalne opore; vsak trenutek jo motijo ugovori razuma, nenehno zbuja dvom o posebni pravici do abstrakcije, a je vendar
tako prepričana, da je abstrakcija dolžnost, znanstvena dolžnost, končno očiščena posest mišljenja o svetu!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani