nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
V tako zasnovani epistemološki analizi ni bilo filozofskih poskusov odkriti konkretne elemente, ki nastopajo v procesu znanstvenega spoznavanja, filozofije niso zanimali procesi znanstvene konceptualizacije, tvorjenja in transformiranja znanstvenih pojmov, še manj zgodovinske preobrazbe znanstvenih teorij, marveč zgolj tisti izolirani vidiki in momenti teh procesov, ki jih je bilo moč uporabiti in izkoristiti kot primere, kot ponazoritve za tisto, kar je Bachelard poimenoval vnaprej, a priori spoznana harmonična dejavnost duhovnih funkcij.
Tudi Bachelardovo prvo delo, leta 1927 objavljena doktorska disertacija Esej o približ(a)nem spoznanju (Essai sur la connaissance approchée), se je, vsaj na videz, umestilo v okvir klasične filozofske spoznavnoteoretske problematike. Vendar pa je že sam naslov knjige nakazoval bistven premik, saj je bil v tradicionalno filozofsko koncipirani spoznavni teoriji pojem spoznanja pridržan za tisto in takšno formo
vednosti, ki je predstavljala karseda popolno, dokončno, objektivno in v sebi sklenjeno pojmovno celoto.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani