nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Epistemologija kot 'filozofija znanosti z natančnejšim smislom' je bila torej zamišljena kot tista filozofska disciplina, ki naj na materialu znanosti, tj. na znanstvenih teorijah in ustreznih korpusih znanstvenih spoznanj, proučuje in raziskuje, kako se konkretizirajo ali so konkretizirana splošna načela spoznavanja, načela torej, katerih kategorialne okvire in povezave pa seveda odkriva in konstituira sama filozofija. V tako zasnovani epistemološki analizi ni bilo filozofskih poskusov odkriti konkretne elemente, ki nastopajo v procesu znanstvenega spoznavanja, filozofije niso zanimali procesi znanstvene konceptualizacije, tvorjenja in transformiranja znanstvenih pojmov, še manj zgodovinske preobrazbe znanstvenih teorij, marveč zgolj tisti izolirani vidiki in momenti teh procesov, ki jih je bilo moč uporabiti in izkoristiti kot primere, kot ponazoritve za tisto, kar je Bachelard poimenoval vnaprej, a priori spoznana harmonična dejavnost duhovnih
funkcij.
Tudi Bachelardovo prvo delo, leta 1927 objavljena doktorska disertacija Esej o približ(a)nem spoznanju (Essai sur la connaissance approchée), se je, vsaj na videz, umestilo v okvir klasične filozofske spoznavnoteoretske problematike.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani