nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Da so 'zacementirane in zgodovinsko fiksirane' pozicije filozofije in iz teh izvirajoči odnosi filozofije do znanosti glavna ovira za razumevanje njihovega napredka, je Bachelard spoznal na samem začetku svojega teoretskega dela, se pravi tisti trenutek, ko se je odločil za predmet svoje filozofske analize vzeti znanstveno spozna(va)nje in ko je ugotovil, da sta mobilnost in procesualnost njegovi bistveni značilnosti.
Ekspliciten opis razmerja filozofije in znanosti, v katerem je jasno poudarjena bistvena razlika v pristopih do problema spoznanja in formiranja vednosti, kajti ravno ta pogojuje formo tega razmerja samega in s tem pravzaprav pogojuje in določa sam koncept nove epistemologije, najdemo pri Bachelardu v predgovoru k njegovi 1940. leta objavljeni knjigi Filozofija (La Philosophie du non), ki ima značilen podnaslov Esej o filozofiji novega znanstvenega duha. Gre za opis, v katerem je več kot očitno, da je imel Bachelard kot zgled za ponazoritev paradigme
tega razmerja pred očmi ravno Meyersonovo 'konkretizacijo': "Nisi filozof, če se v določenem trenutku refleksije ne zaveš koherence in enotnosti mišljenja, če se ne formulirajo pogoji sinteze vedenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani