nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Kazale so jih na eni strani tako ohlapne, nedorečene in neizostrene formulacije leksikalnega opisa v Lalandovem slovarju kakor tudi, na drugi strani, Meyersonovi izrecni poskusi narediti iz epistemologije pomožno orodje za konstitucijo filozofije intelekta, orodje, ki naj bi z zgledi iz znanosti pomagalo pojasniti mehanizme in operacije mišljenja, s katerimi človekov um zapopada realnost.
Da so 'zacementirane in zgodovinsko fiksirane' pozicije filozofije in iz teh izvirajoči odnosi filozofije do znanosti glavna ovira za razumevanje njihovega napredka, je Bachelard spoznal na samem začetku svojega teoretskega dela, se pravi tisti trenutek, ko se je odločil za predmet svoje filozofske analize vzeti znanstveno spozna(va)nje in ko je ugotovil, da sta mobilnost in procesualnost njegovi bistveni značilnosti.
Ekspliciten opis razmerja filozofije in znanosti, v katerem je jasno poudarjena bistvena razlika v pristopih do problema spoznanja in formiranja vednosti, kajti ravno
ta pogojuje formo tega razmerja samega in s tem pravzaprav pogojuje in določa sam koncept nove epistemologije, najdemo pri Bachelardu v predgovoru k njegovi 1940. leta objavljeni knjigi Filozofija (La Philosophie du non), ki ima značilen podnaslov Esej o filozofiji novega znanstvenega duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani