nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
V ta namen razčlenjujemo znanost, ne zato, da bi iz nje izvlekli tisto, kar štejemo za njene rezultate (kot so to pogosto delali materialisti in 'filozofi narave'), in še manj zato, da bi se navdihovali pri njenih metodah (kot so pozitivisti mislili, da delajo), temveč tako, da jo štejemo za surovo delovno gradivo, za oprijemljiv primerek človeškega mišljenja in njegovega razvoja."2 Meyerson je pri svojih tezah vztrajal in jih zagovarjal do kraja, saj tudi v njegovem zadnjem delu O napredovanju mišljenja iz leta 1931 naletimo na skoraj identično formulacijo: "Znanstveno raziskovanje nas ne zanima zaradi rezultatov, ki jih dosega, temveč zaradi sklepanj, ki so bila opravljena, da so bili doseženi; znanost je za nas zgolj skupek operacij intelekta, ki jih je lažje zapopasti tu kot kje drugje."3
Težave v zvezi s poskusi natančnejše, celovitejše in enotnejše opredelitve novonastalega pojma epistemologija v francoski filozofiji v prvih desetletjih 20.
stoletja so bile samo vnanja, pojavna oblika nekega drugega, dejansko ključnega problema, namreč problema odnosa filozofije do znanosti, ter vprašanja konkretnih modalitet in oblik tega odnosa. Kazale so jih na eni strani tako ohlapne, nedorečene in neizostrene formulacije leksikalnega opisa v Lalandovem slovarju kakor tudi, na drugi strani, Meyersonovi izrecni poskusi narediti iz epistemologije pomožno orodje za konstitucijo filozofije intelekta, orodje, ki naj bi z zgledi iz znanosti pomagalo pojasniti mehanizme in operacije mišljenja, s katerimi človekov um zapopada realnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani