nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Dejansko je mogoče v 'programskih' izjavah filozofa Meyersona, ki je bil eden od teh in proti kateremu je bila naperjena glavnina Bachelardovih kritičnih osti, najti trditve, ki potrjujejo, da so se za Lalandovo 'terminološko' definicijo epistemologije skrivali povsem določne filozofske teze in stališča. Eno takšnih izjav najdemo v "Predgovoru" k drugi izdaji njegove knjige Identiteta in realnost iz leta 1912, v katerem si je prizadeval pojasniti temelje svoje metode, ki jih, kot je zapisal, njegovi kritiki niso dovolj dojeli: "Sledeč programu, ki ga je Comte začrtal, vendar ne realiziral, smo hoteli a posteriori doseči spoznanje apriornih načel, ki vodijo naše mišljenje v njegovem vzpenjanju k realnosti. V ta namen razčlenjujemo znanost, ne zato, da bi iz nje izvlekli tisto, kar štejemo za njene rezultate (kot so to pogosto delali materialisti in 'filozofi narave'), in še manj zato, da bi se navdihovali pri njenih metodah (kot so pozitivisti mislili, da delajo), temveč tako, da jo
štejemo za surovo delovno gradivo, za oprijemljiv primerek človeškega mišljenja in njegovega razvoja."2 Meyerson je pri svojih tezah vztrajal in jih zagovarjal do kraja, saj tudi v njegovem zadnjem delu O napredovanju mišljenja iz leta 1931 naletimo na skoraj identično formulacijo: "Znanstveno raziskovanje nas ne zanima zaradi rezultatov, ki jih dosega, temveč zaradi sklepanj, ki so bila opravljena, da so bili doseženi; znanost je za nas zgolj skupek operacij intelekta, ki jih je lažje zapopasti tu kot kje drugje."3
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani