nova beseda
iz Slovenije
Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, poved v sobesedilu:
Pri tem so zares opazili delce, ki so razširjeni povsod, venomer v gibanju, vedno živi, in delce, ki so tako rekoč mrtvi in v stanju inercije. Od tod so povlekli sklep, da je materija v bistvu obdarjena z dvemi močmi, eno aktivno, drugo rezistentno, ki ju lahko motrimo kot dve dejavni počeli narave."26 Tako se vzpostavi poljubna ekvivalenca med aktivnostjo in življenjem; živahno gibanje je znak živosti, torej življenja. "Ugotovil sem presenetljivo stvar, da se zdi gibanje teh delcev neuničljivo, kajti v primeru, ko je videti, da ti živi delci izgubljajo svoje gibanje, kar se dogaja, ko se začne tekočina, v kateri morajo plavati, da so zapaženi, sušiti, in se jim da nova tekočina, na primer navadna voda ... se tako rekoč dvignejo iz pepela, se prikličejo v življenje, in razločno se vidi, kako se premikajo z isto živahnostjo kakor so jo imeli, preden je bilo njihovo gibanje prekinjeno, in to šest mesecev, eno leto, dve leti po njihovem očitnem
uničenju."27 Po zaslugi tega animističnega ovrednotenja poskusov z mikroskopom Poncelet lahko reče: "Med živimi in surovimi delci materije vlada velika afiniteta: ta afiniteta, ta naklonjenost, ta težnja ne more imeti drugega cilja kakor ohranitev individua: ta tendenca je torej močno podobna poželenju ..."28 Kakor vidimo, je to predstava volje do življenja, ki pa se je pokazala več kot pol stoletja pred Schopenhauerjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani