nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Za tovrstne predstave se zdi, kot da projicirajo življenjski slog, model možnega sveta, v katerem improvizacija pomeni svobodo in prilagajanje ter zagovarja zaupanje in sodelovanje. Čeprav je bil vpliv nezahodnih oblik in gibalnih filozofij po zaslugi vpliva Cagea in zen budizma prisoten vse od začetkov postmodernega plesa, je konec šestdesetih let, ko so plesalci opustili običajne plesne treninge in se lotili urjenja v oblikah, kot sta či in aikido, postal še izrazitejši; v primeru Yvonne je ples našel nove pripovedne vire v indijskih epskih mitoloških dramah. Ameriška fascinacija s tretjim svetom se ni kazala samo v postmodernem plesu in oživljanju črnskega plesnega gibanja, temveč tudi v raznovrstnih kulturnih oblikah, kot so kung fu filmi, hinduistični verski kulti, maoistične politične sekte, moda vzhodnjaško in afriško navdahnjenega oblačenja, ki so zrcalile in spreminjale razmerja moči afriških in daljnovzhodnih narodov ter vpliv vojne v Vietnamu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani