nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Razprava, ki je sledila, je, ocenjevala gib in koreografsko strukturo, ne da bi vrednotila, ter tako preiskovala neskladnost med sočasnima izkušnjama, torej med tem, kar počne umetnik, in tistim, kar vidi občinstvo. Ta postopek je osvetlil vzajemno delovanje med plesnimi deli ter minimaliziral vrednostno presojanje koreografa, kar je zame pomenilo nekakšno dovoljenje, dovoljenje, da grem naprej in počnem, kar sem želela ali morala početi - preizkusiti idejo o skrajnih mejah sprejemljivosti. Spominjam se, da nam je zadal nalogo: ustvariti triminutno plesno delo; to je bila vsa naloga.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani