nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Forsythe ustvarja sistem nenehno množečih se sistemov delovanja, ki se obnavljajo skozi variacije. Libeskind se očitno ubada s podobnimi vprašanji, saj tudi on razmišlja o nekaterih témah, ki jih prepoznamo kot ključne za Forsythovo delo, opiše pa jih takole: "Pravzaprav je izid tega procesa najpogosteje nastanek oblik, ki jih je ustvaril aparat sámega "raziskovanja" in ne razumevanje pojava."(6) Libeskind je obsežno pisal o odlikah zaznavanja oblike prostora sveta, "ki nenehno proizvaja destabilizirano, recimo mu večno, gibanje nepopolnosti in razlike."(7) Tako Libeskinda kot Forsytha - to je za nekatere morda presenetljivo - bolj zanima razkrivanje zamotanosti procesa kot to, da bi občinstvu ponudila končen izdelek, ki bi ga bilo mogoče fetišizirati. Za Libeskinda so izdelki nezanimivi ostanki "izkušnje udeleženosti", ki jo opredeli kot "znamenje realnosti, ki sega v njihovo izdelovanje". (8) Pri Forsythu izkušnja sodelovanja vključuje odkrivanje
oblik, ki jih prinese delo s plesalci ob pomoči kompleksnih operacijskih sistemov, ki smo jih že opisali.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani