nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Zgodovinski argumenti, ki trdijo, kako Shakespeare ni nameraval doseči, da bi Prospera videli kot neprivlačnega ali Kalibana kot tako simpatičnega, največjemu renesančnemu dramatiku odrekajo prav tisto kompleksnost, ki jo zdaj najbolj cenimo v shakespearijanski dramatiki in v renesančni kulturi nasploh.
Igra nas, morda celo bolj kot Hamlet,, da bi zapolnili njene vrzeli, da bi ustvarili zgodovino, ki bi razložila njeno dogajanje in predvsem junaka. V resnici je novejša psihoanalitična kritika s Prosperom in konfliktnimi hotenji okrog njega ustvarila kompleksno anamnezo - čeprav je z vprašanjem, za čigavo anamnezo gre, opravila manj prepričljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani