nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Nihče se ne bi obotavljal razpravljati o političnih implikacijah te trditve Šklovskega (nastala je leta 1917, na začetku oktobrske revolucije) ali o političnih implikacijah Brechtove teorije opere: zakaj smo torej tako previdni, ko gre za pripisovanje podobnih motivov Cunninghamu? Problem je dvojen: Na eni strani Cunninghamu radi priznavamo, da je ples osvobodil bremena projiciranja različnih vrst pomena (pripovedi, simbolizma, osebnega ekspresionizma itn.), pri tem pa se nam ponesreči ustrezno razmisliti o pomenu te osvoboditve. Drugi del problema izhaja iz dejstva, da celo najbolj izobraženi plesni kritiki še naprej uporabljajo v osnovi opisni pristop k pisanju o plesu, ki je neverjetno ignorantski, ko gre za intelektualne tradicije, ki se stekajo v Cunninghamovem delu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani