nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Tako koreografija kot glasba in scenografija nastajajo v osami in se pogosto ne srečajo vse do prve predstave. To je estetika miroljubne koeksistence: zvok, gib in scenografija naseljujejo isti prostor, ne da bi med njimi prihajalo do medsebojnega vplivanja.
Bodite pozorni na to, da je za Brechta ključni cilj takšne neenotnosti ohraniti gledalčevo zaznavno svobodo. (1) Namen scenografije, osvetljave in celo glasbe v Cunninghamovih delih je pogosto v oviranju neposrednejšega, "nezapletenega" zaznavanja koreografije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani