nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Zbliževanje med plesom in družbo, ki ga zasledimo v šestdesetih letih, je zbliževanje produktivnih tehnik, ki vključujejo vse večjo stopnjo nadzora nad končnim učinkom, medtem ko ukazujejo tako rekoč vsakemu delu telesa (prstom pri urejanju besedil, očem pri kemični proizvodnji), in plesnih tehnik, ki govorijo telesu, ki bi ga te tehnologije v drugačnih okoliščinah osvobodile. Toda plesne tehnike niso odvisne od subjektove podrejenosti objektu, katere namen je ustvariti artefakt. Ples, ki podredi osebo na odru do te mere, da postane scenski rekvizit, je izjema, in še v tem primeru je rekvizit pogosto podaljšek telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani