nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Pri gibanju na odru gre na splošno za izmenjavanje med izrazitimi vizualnimi kompozicijami - ženske, ki nosijo maske iz ovčje kože, plešejo za slepim Sa|dom Gharbijem, ki, ovit v volneno preprogo, mirno sedi na robu odra; plesalec, napol moški, napol žival, plava skozi zrak, medtem ko drugi tvegano leži na vrhu kupa dolgih, tankih metlišč - in vročičnimi, fizičnimi-športnimi gibi, podloženimi s skladateljevimi dinamičnimi rock ritmi. Plesalec, ki plava skozi zrak, nastopa tudi v vlogi nemško govorečega, ki na zatemnjenem odru nenehno kriči nekoherentne koščke informacij. Pred zaslonom iz ovčje kože, postavljenim v ozadju odra, se predstava vse bolj pogreza v nerazložljive preobrazbe ljudi v roparske zveri in nato še v žrtve, v volkove in ovce; nekateri plesalci kot projektili planejo v prazni prostor, drugi se zaletavajo in valjajo drug po drugem, kot bi jih vodila vročica prvotnih preživetvenih instinktov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani