nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Do začetka sedemdesetih let so prostotekoče gibanje, osredotočenost na notranjo izkušnjo gibanja in energija, usmerjena v vse smeri, postali prevladujoče značilnosti ameriškega gledališkega plesa. Pogosto jih je bilo zaslediti v kontaktni improvizaciji in v plesnih delih koreografov, kot so Trisha, Lucinda Childs, in Twyla Tharp.
Twyla Tharp, denimo, ki se je zavestno navdihovala pri tradicijah črnega plesa in družabnega plesa, je razvila slog, ki ga je analitičarka tega gibanja, Billie Frances Lepczyk, opisala kot prostotekoče in usmerjeno v notranjost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani