nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Kontaktne improvizacije, kakršna se je pojavila na začetku sedemdesetih let, so se plesalci pogosto učili v okolju, ki je bilo sorodnejše okoliščinam družabnega plesa kot plesnogledališkim učnim uram. Vsakdo se je lahko uril v tej obliki, in vsaj teoretično, svoje delo tudi javno prikazal. Izkušnja tega gibalnega sloga in improvizacijskega procesa naj bi ljudi naučila, kako živeti (zaupati, biti spontan in "svoboden", biti "osrediščen" in se "prepustiti toku"), tako kot so mobilne, skupne življenjske situacije mladih udeležencev iz srednjega razreda priskrbele okolje in vrednote, ki so hranile to obliko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani