nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Če kinestetične in morda tudi ekstatične izkušnje - čustvene, telesne in duhovne povezave v telesu-duši - ni mogoče ustrezno ubesediti zaradi preobilja zavednega jezika in racionalnih simbolnih sistemov, tedaj je težje oceniti različne oblike razsrediščenja, ki se pojavljajo, denimo, znotraj ekonomije razmerij med plesnimi podobami in gledalcem.
Če priznam, da sem bil zaradi hiperplesa skupine Ultima Vez ves iz sebe, bi bilo morda protislovno trditi, da sem vse pozabil, da mi v spominu ni ostala nobena podoba. Zavedam se, da fenomen fizične prevzetosti, ki ga človek izkuša med plesanjem na rave glasbo, dolguje svojo avtentičnost liminalnemu, psihedeličnemu ambientu pozabljanja in izpadanja iz časa: nenehno hiperritmično, trans vzbujajoče plesanje išče in implicira izgubo zavedanja (o sebi).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani