nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Te opisne konstrukcije se poleg tega nagibajo k risanju zemljevidov in uprostorjanju plesnega opisa kot takšnega; pozornost na figure in gibe v prostoru usmerjajo skozi prostor namesto skozi čas; kaj radi namreč uporabljamo te analitične distinkcije, čeprav vemo, da telesni izraz neločljivo obstaja tako v prostoru kot v času. Dozdeva se, da dokazi iz zgodovine modernega plesa spodbujajo takšen analitičen pristop h konstrukciji. Toda pri tem zasenčijo vprašanje, kako ekspresivno telo plesalca, subjekta plesa, premika meje med anglo-evropsko obsedenostjo z vizualnostjo, obliko ali abstrakcijo in tistim, česar ni mogoče izgovoriti ali videti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani