nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Moj impulz, da ne bi ločeval oblike od vsebine - in pojasnil ekspresionistični ples s konstruktivizmom, upoštevaje anglo-evropsko obsedenost s plesom kot avtonomnim jezikom - me vodi nazaj, k prvotnemu nelagodju ob omenjanju "ekstaze" pri Mary Wigman. Povsem možno je, da pojem ekstaze zaradi svoje asociativne povezave z mističnim in duhovnim ustvarja tabu, ki sem se ga navzel med uporniško adolescenco v šestdesetih letih in ki je za mojo generacijo v Nemčiji pomenil čelno soočenje z nacističnimi grozotami ter holokavstom, h katerim so prostovoljno prispevali naši starši. Čas razmisleka in kritične analize je čas distanciranja ali ločitve; in pri intelektualnem odraščanju moje generacije je vseboval tisto, kar je Brecht poimenoval "učne igre", namreč urjenje v kritični subverzivnosti, ki je določene mite in ideologije ločevala od zgodovinske in materialne vsebine, ki jih je zamaskirala z ustvarjanjem vprašanj o maskiranju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani