nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Zdaj želim ponuditi skrbno vnovično branje svojega zgodnejšega odziva na hiperples - pri tem bom upošteval tudi svoj že oddaljeni odziv na Tanztheater iz sedemdesetih let - in nato oba odziva dodatno zapletel z očrtom teorije plesnega spomina v dobi digitalnih vmesnikov. Ko pravim, da me neutrudni športni hitrostni ples, s kakršnim se srečujemo v novih plesnih delih, povsem prevzame, se odzivam na bolj zapleteno vprašanje, za katerega se zdi, da se skriva za kritiškimi pristopi, s katerimi sem se loteval vizualne (re)konstrukcije plesa, kompozicije formalnega giba in prostora. Moj impulz, da ne bi ločeval oblike od vsebine - in pojasnil ekspresionistični ples s konstruktivizmom, upoštevaje anglo-evropsko obsedenost s plesom kot avtonomnim jezikom - me vodi nazaj, k prvotnemu nelagodju ob omenjanju "ekstaze" pri Mary Wigman.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani