nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Videoplesna dela Terese de Keersmaeker, Alison, Lise Cochrane, Edouarda Locka, Lloyda Newsona in-Clauda Gallotte so izraziti zgledi tovrstnega kompozicijskega poigravanja s filmsko koreografijo in zvokom. Vandekeybus je pri videoplesnih produkcijah Roseland (1991) in La Mentira (1992) sodeloval z Verdinom; prvo delo je video, ki tri plesna dela, ki jih je Vandekeybus ustvaril od leta 1987 naprej (What the Body Does Not Remember, Les porteuses de mauvaises nouvelles, The Weight of a Hand), postavi v novo okolje - staro, več kot dvajset let opuščeno bruseljsko kinodvorano. La Mentira je popolna predelava predstave Immer das Selbe gelogen iz leta 1991; na bolj dialoški, pripoveden način prinaša portret ostarelega nemškega outsiderskega umetnika, s katerim se je spoprijateljil Vandekeybus.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani