nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Eden od najzanimivejših vidikov te nove športne estetike je dejstvo, da mnogi koreografi tudi snemajo in režirajo svoja videoplesna dela ali pa sodelujejo pri videoprodukciji plesa kot novi umetniški obliki, pri čemer raziskujejo zlasti ritmični in kinestetični potencial gibanja, značilnega za ples. Mnogi plesni filmi in videoplesna dela, ki sem jih videl v okviru Moving Pictures in IMZ, so očitno poudarjali eksperimentalni odnos do kombinacije teh dveh medijev, ko gre za rabo digitalnih tehnik montaže, učinke in produkcijske vrednote nasploh kot tudi za kompozicijo abstraktne, bodisi linearne bodisi nelinearne, pripovedne vsebine plesa. Videoplesna dela Terese de Keersmaeker, Alison, Lise Cochrane, Edouarda Locka, Lloyda Newsona in-Clauda Gallotte so izraziti zgledi tovrstnega kompozicijskega poigravanja s filmsko koreografijo in zvokom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani