nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Zgodovina sodobnega plesa nam tako lahko pomaga zasledovati različne artikulacije avtonomnega telesa, to drugačno zgodovino, ki je nenehno podvržena regulativni težnji po umestitvah, zamejitvah, po neprosojni tančici, ki naj pade čez izmuzljivo razprtost. Odkrijemo lahko, kako bazično, a hkrati krhko je avtonomno telo: kako mora (če želi vzdržati težo drugačne zgodovine) nenehno uhajati težnji, da bi ga povzdignili v formo, institucionalizirali, ga spremenili in podredili v apolinično repetitivnost tehnik, v privilegij stila in forme. (18) Tako denimo utopična želja z začetka stoletja resda razpira pozabljeno zgodovino teles, na drugi strani pa hitro razume avtonomno telo kot transparentno in predvidljivo; na začetku stoletja smo torej priče prepletanju konceptov naravnega telesa, gibanja, evgenike, evritmike s fašističnimi koncepti popolnega, čistega in artificialnega telesa; kjer se izvorni demokratični impulz drugačne zgodovine hitro obrne
v svoje nasprotje. Ameriški postmodernizem si vzame avtonomijo za svoj privilegij in jo spremeni v formo abstrakcije - žeton ameriške demokracije in tržne svobode.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani