nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Eno od odmevnejših kritik začetnih artikulacij avtonomnosti poda konec osemdesetih let Sally Banes kot del ameriške razprave o modernizmu in postmodernizmu v plesu. Sally Banes trdi, da modernizma v plesu ne moremo najti pred letom 1960, ker vse do takrat ne moremo govoriti o plesu kot refleksivnem, absolutnem in brez reference na zunanji svet, torej ne moremo govoriti o dejanski avtonomiji plesnega telesa. (14) Temu prepričanju Banesove, da se šele z modernistično destrukcijo hierarhičnih razmerij v telesu in z minimalistično razpršitvijo struktur vzpostavlja pravo avtonomno telo, je mogoče ugovarjati,(15) saj nikakor ne ustreza pojmu izvorne avtonomije telesa, kot smo ga predstavili na začetku, in ga tudi znatno zožuje. Avtonomija namreč ni nova forma, umetniška (ali politična) ideologija, marveč predvsem neka temeljna razprtost telesa, drugačna prisotnost, razprtost njegove drugačne zgodovine.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani