nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Ali drugače: avtonomno telo se nenehno artikulira kot sedanje, kot prisotno, ki kreira lasten prostor in ustvarja svojo zgodovino. Sedanje telo posega v ustaljene načine reprezentacije, s tem da ni nikamor pripeto, s tem da se vedno nahaja na robu fiksiranja lastne podobe in lahko tudi izgine. Pripada mu svoboda, da ostaja fragmentarno, ali celo nepredstavljeno, ima svobodo, da je emblem (Mallarmé), samovrteče se kolo (Nietzsche), stvar, ki se nam izmika, in vendar nenehno zahteva, da ga poimenujemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani