nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Metafora plešočega telesa kot samovrtečega se kolesa (Nietzsche) tako priča o temeljni eksistencialni legitimnosti, ki jo lahko položimo v individualno telo in njegovo bivanje. Koncept avtonomije plesnega telesa tako lahko razumemo kot filozofsko metaforo, ki nam v bistvu govori o osvobajanju filozofije od tradicionalnih metafizičnih spon, o potrebi spustiti v jezik filozofije tudi telo in njegov nepredvidljivi tok, ki se ne vdaja težnosti razuma. Ali drugače, če parafraziram Valéryja - ta filozofija je videti, kot da bi se osvobodila običajnih ravnovesij in tako želela prelisičiti svojo lastno težnost. (7) Z razprtjem fluidnega in izmuzljivega toka telesnega gibanja se lahko v ontološko / eksistencialnem polju razgrinja nestabilno razmerje med objektom in subjektom, kjer se znotraj tega razmerja zdi, da telo spet dobiva svojo izvorno (pozabljeno) moč.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani