nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Avtonomno telo namreč, o katerem skozi metafore plesa govorijo filozof in pesnika v prvem delu eseja, ni samo formalni kriterij estetskega polja, temveč se skozenj sveti tudi neka legitimnost na eksistencialni ravni, legitimnost, znotraj katere je telo živeče in izkušeno, je telo-subjekt (Merleau-Ponty). Metafora plešočega telesa kot samovrtečega se kolesa (Nietzsche) tako priča o temeljni eksistencialni legitimnosti, ki jo lahko položimo v individualno telo in njegovo bivanje. Koncept avtonomije plesnega telesa tako lahko razumemo kot filozofsko metaforo, ki nam v bistvu govori o osvobajanju filozofije od tradicionalnih metafizičnih spon, o potrebi spustiti v jezik filozofije tudi telo in njegov nepredvidljivi tok, ki se ne vdaja težnosti razuma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani