nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Gibanje s svojim neulovljivim in izmuzljivim tokom vzpostavlja tisto avtonomnost telesa, ki se nam razgrinja tudi kot možnost razpustitve hierarhičnih razmerij vpisanih v telo, možnost ločitve od diskurzov in svoboda nestabilnosti razmerja med subjektom in objektom. Avtonomno telo namreč, o katerem skozi metafore plesa govorijo filozof in pesnika v prvem delu eseja, ni samo formalni kriterij estetskega polja, temveč se skozenj sveti tudi neka legitimnost na eksistencialni ravni, legitimnost, znotraj katere je telo živeče in izkušeno, je telo-subjekt (Merleau-Ponty). Metafora plešočega telesa kot samovrtečega se kolesa (Nietzsche) tako priča o temeljni eksistencialni legitimnosti, ki jo lahko položimo v individualno telo in njegovo bivanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani