nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
To ni več mimetično telo, niti ekspresivno telo, marveč telo, ki nenehno avtonomno fiksira lastno podobo in nenehno avtonomno plete mrežo svojih znakov. Ta estetika avtonomnosti se skozi pesnikove in filozofove izjave zdi malodane ekskluzivna, saj se zdi, kot da bi imelo plešoče telo nekakšen ontološki primat, in tako pri drugih vratih skorajda uhaja polju umetnosti ter je, kot nekje pravi Nietzsche, znak možne umetnosti, vpisane v telo. Avtonomno telo tako igrivo kaže na polje, ki je korak pred: na polje, v katerem telo hoče biti pred vsakim imenovanjem, a ga kljub temu zahteva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani