nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Je metafora bivanja v dionizičnem svetu in polje direktne izkušnje; z rotacijami in gibanjem kaže izvorno bivanje samo. Je avtonomno in hkrati neulovljivo, nikdar fiksirano, nikdar ponovljivo, nikdar docela ugledano.
To Nietzschejevo očiščevanje in vnovično najdenje telesa, kjer ima prav ples privilegirano funkcijo, se zrcali tudi v poetičnih izjavah Mallarméja in Valéryja, ki konceptu avtonomije dodata svoj pečat.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani