nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Drzewieckemu je namreč, verjetno po nujnosti preživetja, uspelo ostati v zgodovini, in to tako dokončno in brezkompromisno, da nikakor ne moremo govoriti o rekonstrukciji ali nostalgiji, marveč o neki temeljni zavezanosti preteklim telesom in njihovemu preteklemu načinu artikulacije. Njegova predstava je tako tekla kot čisti spomin, se razgrnila kot pravcati arhiv teles in njihovega pozabljenega gibanja, ki danes obstaja le še kot objekt zgodovinskega raziskovanja, zamrznjeno na obledelih fotografijah. Drzewiecki je strogo in zares ostal tam, kjer se je sodobni ples začel in se artikuliral kot samostojna umetniška zvrst.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani