nova beseda
iz Slovenije
Emil Hrvatin, ur.: Teorije sodobnega plesa, Maska, 2001, poved v sobesedilu:
Pri tej obliki gibalnih predstav se pogosto pojavljajo teksti, ki jih izgovarjajo plesalci ali pa so projicirani na platno; gibalno besedišče sega od klasičnega baleta do breakdanca; reprezentacijske oblike segajo od zadržanih sekvenc čistega plesa do takšnih, ki spominjajo na muzikal in gospel, združen s kabukijem. Forsythu se pogosto posreči presenetiti in zmesti občinstvo z mešanico plesa, tehnologije, sodobnih in starih kulturnih artefaktov, teoretskih razlag in čuta za prefinjenost v prostoru - pa naj gre za pravljico s konca dvajsetega stoletja, katere zgodbe pravzaprav ni, za muzikal, ki dekonstruira dobro znani broadwayski žanr, za vreščavo namigovanje na ksenofobijo občinstva ali za okolje, sestavljeno iz teme in senc, ki postavi pod vprašaj naše razmišljanje o gibajočem se telesu v prostoru in pričakovanja, ki jih gojimo do plesne predstave.
Forsythove strategije kompozicije in prikazovanja se pomembno razlikujejo od tistih, ki so
značilne za druge sodobne režiserje in koreografe gibalnih predstav.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani